Kategorija: Taborski dnevnik

Po zgodnji jutranji budnici smo zajtrkovali in pospravili naš začasni tabor. Po prašni cesti smo se odpravili na 7 kilometrsko pot do našega glavnega postajališča, taborni prostor Mačkovec v Bohinjski Beli.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sledilo je osvežujoče kopanje v Savi Bohinjki, ki se vije ob taboru.

 

 

 

 

 

 

 

Po okusnem kosilu so udeleženci najprej postavili šotore in nato po skupinah poskrbeli za osnovne bivanjske pogoje, s postavljanjem kurišča, smeti, izdelovanjem zaves za stranišče, pisanjem napisov in nabiranjem kuriva.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Delo po soncu nas je precej utrudilo, zato je sledilo ponovno kopanje. Ohlajeni smo se lažje lotili priprave večerje, ki je terjala veliko rezanja zelenjave in sedenja ob ognju. Vsaka skupina si je pripravila sataraž in kdor je želel, si je za sladico lahko pripravil odlične banane s čokolado, pečene v žerjavici.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zvečer je udeležence čakala iniciacija, ki je pognala strah v kosti, vendar je bila kljub temu zabavna preizkušnja za vse.

Foto in besedilo: Ariana Godicelj

Naša avantura se je začela že na vse zgodaj zjutraj na prvem peronu železniške postaje v Ljubljani. Z vlakom smo se popeljali proti Gorenjski do Globokega, kjer smo si oprtali nahrbtnike, spakirali malico in obuli pohodniške čevlje. Podali smo se na 10 kilometrski pohod proti Taležu.

 

 

 

 

 

 

 

Malo pod vrhom planine, ob koči, smo se utaborili. Sprva smo se razdelili v skupine ter se naučili postaviti šotor in pripraviti kurišče. Na njem smo si skuhali zelenjavno juho in spekli hrenovke v testu.

 

 

 

 

 

 

 

Dan smo zaključili z druženjem ob ognju in petjem ob spremljavi kitare.

 

Foto in besedilo: Ariana Godicelj

Zjutraj je bilo potrebno dokončno pospraviti tabor, zato smo že zgodaj vstali, da smo kasneje lahko ujeli avtobus. Ampak to vseeno ne bi bilo dovolj, če ne bi bilo prijaznega kmeta, ki nam je s prikolico pomagal težje stvari prepeljati do ceste.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Avtobus nas je pripeljal do Kranja, kjer smo se sprehodili do bazena. Tam se je bilo čudovito ohladit v vodi in osvežit z lubenico. Dokončali smo še zadnje misli v knjižicah in popoldne se odpravili na vlak proti Ljubljani.
Vsi smo se naučili česa novega, preizkusili svoje sposobnosti in znanja ter premagali strahove. Presegli smo sami sebe, kar nam je dalo neverjeten občutek in vtis v srce. Upamo, da se vidimo tudi naslednje leto in še v večjem številu!

Foto in besedilo: Ariana Godicelj

Po konkretni jutranji telovadbi, kjer smo imeli atletsko abecedo ter igro zaupanja, smo začeli z zanimivimi delavnicami: izdelovanje dream-catcher-ja (lovilca sanj), kurjenje ognja z lokom ter izdelovanje frač in vrvi iz naravnih materialov.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Za kosilo nam je tokrat kuharica pripravila zrezke v gobovi omaki z rižem in paradižnikovo solato. Sledil je prosti čas, kjer so nekateri igrali nogomet, drugi so počivali, tretji kaj ustvarjali ali pisali v Knjižice lepih misli in četrti se hladili v potoku, ki teče okoli tabora, Nemiljščici.

 

 

 

 

 

 

 

Potem smo se lotili pospravljanje tabora ter pripravi na MEPI tabor ima talent! Dva odlična voditelja sta povezovala točke nastopajočih. Pri prvi in drugi točki je bilo petje ob spremljavi kitare, pri drugih dveh točkah nam je zastajal dih pri karateju in borilnih veščinah za samoobrambo, sprostila nas je pesem v ruščini o materi in hčerki, za katero je sledila še otroška pesem v perzijščini, nato smo šteli podaje žog z nogo in sklece nastopajočih. Zadnja točka je bil pa bans v katerem smo se našli vsi in je opisoval potek dogodkov skozi cel teden tabora pri katerem smo sodelovali vsi. Žirija je imela težko nalogo določiti najboljšo točko in na našo srečo je zmagala zadnja točka z bansom, kar je posledično pomenilo, da vsi dobimo nagrado – sladoled!

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zvečer je sledila iniciacija z naslovom Pot teme. Po degustaciji ogabnih koktajlov, prehodu čez potok in gozd v katerem je strašilo – duhovi ter nora gozdarja,  je vsak dobil svojo zmagovalno verižico z gumjasim medvedkom za posladkat.

 

 

 

 

 

 

 

 

Foto in besedilo: Ariana Godicelj

Sestavni del današnje telovadbe je bil tudi Belgijski folklorni ples ter dva bansa (gibalni igri s petjem) zanimivih naslovov – Avokado in Hej, jaz sem Jan!
Po zajtrku je sledilo veliko tekanja s taborniškimi igrami: Capture the flag, Kraja rutice in Palčke. Dobro, da smo po kosilu delali Knjižice lepih misli, da se je hrana lepo polegla, saj je sledil znameniti Oviratlon! Potekal je po celotnem tabornem prostoru in sestavljen je bil iz mnogoterih izzivov. Bilo je potrebno skakati med gumam, morali smo imeti dobro ravnotežje, utrjene podplate, ter še veliko ostalih sposobnosti, med njimi tudi pogum se vojaško plaziti po blatu. Sledila je igra Pošta, pri čemer smo se pošteno natekali, da smo potem z užitkom pojedli šnite ter čežano.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Črni oblaki, veter ter strele so zamenjale sonce, zato smo urno pospravili in se pripravili na najhujše. Zbrali smo se v skupnem šotoru in živahno peli pesmi ob kitari ali pa pisali v knjižice lepe misli. Na srečo ni bilo nobene nevihte, le nekaj komaj opaznih kapljic.

 

Foto in besedilo: Ariana Godicelj

Dan se je začel z jutranjo telovadbo z igro ročnega nogometa. Sledil je najboljši zajtrk z mlečnim gresom, zaradi katerega smo dobili dovolj energije za poslušanje in izvajanje krožnih delavnic: prva pomoč, orientacija, postavljanje bivaka ter kurjenje ognja s kresilom.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Po kratkem sprehodu smo prispeli do Save, kjer smo se osvežili ter si za kosilo spekli hrenovke. Nazaj je bilo potrebno spet hoditi, ampak smo si za tolažbo potem v taboru spekli pice v žerjavici. Večer so nam popestrile improvizacijske igre pod vodstvom improvizatorja Roka Škrlepa.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Foto in besedilo: Ariana Godicelj

Tretji dan smo imeli najmanj hoje, saj je bilo potrebnih le 10 kilometrov do tabornega »štaba« v Njivicah, kjer bomo spali ostale dni. Po postavitvi šotorov, smo se okrepčali z makaroni in vestno poprijeli za dela, saj je bilo potrebno tabor še dokončno »urediti«, zato smo se po skupinah lotili izdelave ekoloških otočkov, postavitve golov, priprave ognjišča ter celo gradnje mostu!
Tokrat smo si za večerjo pripravili »šmorn«(cesarski praženec) in po večerji so sledile predstavitve skupin, kar smo zaključili s skupinskim plesom.

Foto in besedilo: Ariana Godicelj

 

Za letošnji tabor smo se zbrali na avtobusni postaji nasproti Tivolija, od koder smo se z avtobusom zapeljali do Medvod. Tam se je tabor začel s tridnevnim pohodom.
Prvi dan je bil kondicijska preizkušnja za vse, tako za udeležence kot za animatorje, saj smo prehodili celih 25 kilometrov. Pešačili smo skozi Presko, Žlebe in se povzpeli na sv. Katarino, nato mimo sv. Jakoba na Govejek.  Malo pod Osolnikom smo imeli osvežitev z lubenico ter potem spust v Škofjo Loko. To je bilo naše zasluženo prenočišče, kjer smo postavili šotore ter si še z zadnjimi močmi na ognjišču pripravili špagete s tuno.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Naslednji dan nas je pot vodila preko Križne Gore do Planice in dalje do Čepulj. Od tam smo se povzpeli skoraj do vrha sv. Mohorja. Ustavili smo se malo nižje v Zabrekvah, kjer smo lahko prenočili in se spočili po prehojenih 16-ih kilometrov. Za večerjo smo si skuhali zelenjavno juho s hrenovkami ter za sladico spekli banane s čokolado, kar je bilo naravnost izvrstno!

 

Foto in besedilo: Ariana Godicelj