Avtor: agodicelj

Dan se je začel z jutranjo telovadbo z igro ročnega nogometa. Sledil je najboljši zajtrk z mlečnim gresom, zaradi katerega smo dobili dovolj energije za poslušanje in izvajanje krožnih delavnic: prva pomoč, orientacija, postavljanje bivaka ter kurjenje ognja s kresilom.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Po kratkem sprehodu smo prispeli do Save, kjer smo se osvežili ter si za kosilo spekli hrenovke. Nazaj je bilo potrebno spet hoditi, ampak smo si za tolažbo potem v taboru spekli pice v žerjavici. Večer so nam popestrile improvizacijske igre pod vodstvom improvizatorja Roka Škrlepa.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Foto in besedilo: Ariana Godicelj

Tretji dan smo imeli najmanj hoje, saj je bilo potrebnih le 10 kilometrov do tabornega »štaba« v Njivicah, kjer bomo spali ostale dni. Po postavitvi šotorov, smo se okrepčali z makaroni in vestno poprijeli za dela, saj je bilo potrebno tabor še dokončno »urediti«, zato smo se po skupinah lotili izdelave ekoloških otočkov, postavitve golov, priprave ognjišča ter celo gradnje mostu!
Tokrat smo si za večerjo pripravili »šmorn«(cesarski praženec) in po večerji so sledile predstavitve skupin, kar smo zaključili s skupinskim plesom.

Foto in besedilo: Ariana Godicelj

 

Za letošnji tabor smo se zbrali na avtobusni postaji nasproti Tivolija, od koder smo se z avtobusom zapeljali do Medvod. Tam se je tabor začel s tridnevnim pohodom.
Prvi dan je bil kondicijska preizkušnja za vse, tako za udeležence kot za animatorje, saj smo prehodili celih 25 kilometrov. Pešačili smo skozi Presko, Žlebe in se povzpeli na sv. Katarino, nato mimo sv. Jakoba na Govejek.  Malo pod Osolnikom smo imeli osvežitev z lubenico ter potem spust v Škofjo Loko. To je bilo naše zasluženo prenočišče, kjer smo postavili šotore ter si še z zadnjimi močmi na ognjišču pripravili špagete s tuno.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Naslednji dan nas je pot vodila preko Križne Gore do Planice in dalje do Čepulj. Od tam smo se povzpeli skoraj do vrha sv. Mohorja. Ustavili smo se malo nižje v Zabrekvah, kjer smo lahko prenočili in se spočili po prehojenih 16-ih kilometrov. Za večerjo smo si skuhali zelenjavno juho s hrenovkami ter za sladico spekli banane s čokolado, kar je bilo naravnost izvrstno!

 

Foto in besedilo: Ariana Godicelj